SPLEE

Evropa potrebuje demokracijo.

Vendar demokracija potrebuje tudi Evropo – ne le v obliki pogodb ter vladnih in upravnih institucij, temveč kot živo evropsko izmenjavo, ki jo poganjajo razprave širokega evropskega prebivalstva.

To še nikoli ni bilo bolj jasno kot danes, ko okrnjeni diskurzi, napadeni in manipulirani s fake news, lažmi in propagando, ogrožajo obstoj demokracij po vsem svetu.

Kljub desetletjem evropskega povezovanja še vedno ne obstaja komunikacija na ravni EU, ki bi presegala meje držav, v tiskanih, zvočnih in vizualnih medijih. Ni vodilnega evropskega medija, kot je “European Times”, niti prepoznavnih radijskih ali televizijskih postaj.

Tako kot na področju obrambe in digitalizacije se moramo osamosvojiti – osamosvojiti od velikih ameriških medijev, ki se po svetu berejo v angleščini. Evropa mora poleg (geo)politične in gospodarske suverenosti zasledovati tudi diskurzivno suverenost.

Evropa ima močne publikacije visokega novinarskega standarda, ki jih doslej le malo berejo zunaj njihovih državnih meja.

To želimo spremeniti. Želimo evropskim medijskim razpravnim prispevkom, dolgim člankom in esejem omogočiti dostop vsem na našem kontinentu – in vsem po svetu.

To ne bo koristilo le bralcem, temveč tudi novinarjem, založnikom in medijskim hišam: s krepljenjem raznolikih evropskih diskurzov navznoter in navzven bo Evropa dobila glas, slišan po vsem svetu.

Tiskani mediji, kot so The New York Times, The Atlantic, The New Yorker, in britanski mediji, kot so The Economist ali The Guardian, so zaradi digitalizacije doživeli velik razcvet – danes jih berejo po vsem svetu. Doseg medijev primerljive kakovosti – Die Zeit, Le Monde, Il Corriere della Sera – pa se skoraj ni spremenil. Razlog je jasen: angleščina je razširjenejša od vseh drugih evropskih jezikov. Poleg tega ob kulturni dominaciji ZDA stoji Evropa, ki se je sicer politično in gospodarsko povezala, a se ni razvila v socialno-kulturno enoto. EU ni postala imagined community, kjer bi se državljani počutili kot del ene družine.

Jezikovne ovire v Evropi, ki so dolgo predstavljale resno prepreko, postajajo zahvaljujoč prevodoma na osnovi umetne inteligence vedno bolj prehodne. Vsak dan je lažje prevajati eseje in dolge članke evropskih kakovostnih medijev ter jih digitalno omogočiti vsem Evropejcem – in svetu.

SPLEE želi ta prostor odpreti kot digitalno platformo: prostor za javni dialog v Evropi. Želimo povezati evropsko mišljenje s prevajanjem esejev in dolgih člankov ter tako spraviti nacionalne diskurze v medsebojni dialog.

Platforma SPLEE dokazuje, da je to tehnično mogoče, hkrati pa je poziv k dejanju:

ZAČNIMO TAKOJ!

SPLEE razumemo kot work in progress. Finančna podpora v okviru razpisa DATIpilot – Innovationssprint, ki ga je razpisalo Zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave (BMBF), nam omogoča gradnjo platforme, raziskovanje izvedljivosti (licenčne pogodbe, poslovni modeli, tehnična izvedba, vzpostavitev redakcije itd.) ter raziskave o vizualizaciji podatkov. Dolgoročno pa se SPLEE lahko uresniči le ob podpori močnih medijskih in finančnih partnerjev. Zato hkrati vabimo sodelavce, ki so pripravljeni SPLEE skupaj z nami razviti v samostojen poslovni model.

Novinarska ponudba se spreminja, prav tako potrošnja medijev. Zato eksperimentiramo z možnostmi analize medijskih diskurzov in njihovim predstavljanjem v obliki vizualizacij podatkov.

Vizualizacije podatkov, prikazane tukaj, so eksperimentalne in kažejo potencial polkvantitativne analize novičarskih podatkov. Izven posameznega članka so ti poskusi zasnovani na letu poročanja dveh mednarodno priznanih medijev: The New York Times (ZDA) in Die Zeit (DE). Vizualizacije preučujejo digitalne uredniške strategije obeh časopisov in uporabljajo metapodatke člankov za prikaz različnih vidikov poročanja. S temi eksperimenti predstavljamo prvi proof of concept novih vizualnih možnosti za predstavitev novinarskega dela in pripravo novičarskih podatkov za bralce.

SPLEE uporablja AI za prevajanje besedil in je tudi tukaj v fazi raziskav in razvoja: kako bi lahko izgledala redakcija, ki ureja izključno strojno prevedena, že objavljena besedila? Kako zanesljivi so ti prevodi in koliko dela je potrebnega, da jih objavimo brez izgube kakovosti?

SPLEE financira BMBF v okviru programa DATIpilot – Innovationssprints kot skupni projekt Filmuniversität Babelsberg Konrad Wolf in German Institute for the Good Life (difgl).

Obdobje financiranja: 01.06.2024–30.11.2025

Uresničitev SPLEE zahteva zavezništvo evropskih medijskih skupin in številnih drugih podpornikov. SPLEE išče finančne sponzorje ter mednarodne redakcije in založnike, ki so pripravljeni sodelovati pri platformi in skupaj zgraditi evropsko redakcijo.

Podprite nas!

Kot medijski partner: zagotovite nam pilotne longread-e in eseje, na primer o “evropski suverenosti”, ki so že bili objavljeni v vaši tiskani ali spletni publikaciji.

Omogočite nam svoje API-je za naše vizualizacije podatkov.

Donirajte.

Strojni prevodi besedil se izboljšujejo iz dneva v dan. Kljub temu jih pregledamo z uredniškim očesom. To ni mogoče v vseh jezikih. Veseli smo podpore pri uredniškem pregledu prevodov v vseh jezikih. Obrnite se na nas, če lahko pomagate pri latvijščini, malteščini, francoščini ali katerem koli drugem jeziku. Po želji bomo v razdelku Skupnost objavili imena urednikov.

Angleški prevod pregledala Emily Poel

Katja Anclam, Christoph Henseler
difgl – izvršno vodstvo

Dr. Kerstin Lücker
difgl – pobudnica, kontaktna oseba

Alexander Polivanov
difgl – fellow, znanstveni sodelavec

Greta Lauk
difgl – študentska asistentka

Prof. Dr.-Ing. Angela Brennecke
Filmuniversität Babelsberg – dekanja Fakultete II

Dr. Kim Albrecht
Filmuniversität Babelsberg – raziskovanje, vizualizacija podatkov

Dr. Francesca Morini
Filmuniversität Babelsberg – postdoktorandka

Jörn Krug
Filmuniversität Babelsberg – vodja storitev za startupe

Sebastian Herbst
Filmuniversität Babelsberg – sodelavec za storitve za startupe

Dr. Kerstin Lücker
difgl – koordinacija projekta
kl@difgl.de

Zahvaljujemo se za podporo: